Uvod

Kratka predstavitev

Katedra za meteorologijo na Fakulteti za Matematiko in Fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani skrbi za kvalitetno in celovito visokošolsko šolanje in izobraževanje na področju meteorologije v Sloveniji. Poleg izobraževanja bodočih meteorologov na FMF se v okviru katedre izvajajo predavanja tudi za študente drugih študijskih programov na ostalih fakultetah, kjer je znanje meteorologije pomembno. Dva primera tega so študenti letalstva na Fakulteti za strojništvo ter študenti hidrologije na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Več o študiju meteorologije na FMF.

Poleg izobraževanja se v okviru katedre izvaja tudi veliko raziskovalnega dela iz več področij meteorologije. Več o raziskovalnem delu na katedri.

Zgodovina katedre

Takoj po razpadu Habsburške monarhije je bil ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani na njej ustanovljen tudi Zavod za meteorologijo in geodinamiko, ki je nadaljeval meritve in opazovanja na slovenskem ozemlju prve jugoslovanske države. Po nekaterih predavanjih iz klimatologije ob samem začetku Univerze se je leta 1934 začel študij meteorologije, za kar je bil zaslužen profesor dr. Oskar Reya.

Leta 1949 je iz Filozofske fakultete nastala Prirodoslovno-matematična fakulteta, pet let pozneje pa Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta - PMFF. Katedra za meteorologijo se je, tako kot še nekateri oddelki PMFF, po dograditvi vselila v novo stavbo sedanje Filozofske fakultete na Aškerčevi ulici. Z združitvijo Tehniške fakultete in dela Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je leta 1960 nastala Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Leta 1995 je ob razdelitvi te fakultete nastala Fakulteta za matematiko in fiziko z Oddelkom za matematiko in mehaniko in Oddelkom za fiziko. Oddelek za fiziko je imel tudi posebno enoto Katedro za meteorologijo. Dolga leta je študij in katedro vodil predstojnik prof. dr. Zdravko Petkovšek, nasledil pa ga je prof. dr. Jože Rakovec. Leta 2005 je bil dograjen prizidek k stavbi na Jadranski 19, kamor se je iz Aškerčeve ulice preselila Katedra za meteorologijo in njena Meteorološka knjižnica, ki je v Sloveniji matična knjižnica za meteorologijo.

Po drugi svetovni vojni je operativna meteorologija prešla iz univerzitetnega Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v novoustanovljeno meteorološko službo, na univerzi pa se je študij leta 1950 preoblikoval tako, da meteorološke procese pojasnjuje in razlaga na fizikalen način in z uporabo matematičnega orodja. Tak študij je od leta 1953 do danes dokončalo nekaj več kot sto študentov. Slaba polovica jih dela v državni službi – največ v Uradu za meteorologijo ARSO, okrog četrtina na univerzi ali po inštitutih in preostali drugod.

Študij meteorologije se je leta 2009 ob preoblikovanju »po bolonjsko« na prvi stopnji nekoliko razširil v samostojni prvostopenjski študijski program Meteorologija z geofiziko, na drugi stopnji pa se pripravlja medfakultetni študij Geofizike, v katerem je eden od modulov tudi meteorološki modul. Raziskovalno delo, ki občasno vključuje tudi študente, je dalo tudi 15 magistrov in 11 doktorjev znanosti s področja meteorologije. Meteorološke vsebine učitelji iz FMF predavajo tudi študentom FF, FGG, FS in VŠZ. Tudi na Biotehniški fakulteti se ukvarjajo z meteorologijo – predvsem z agrometeorologijo in s klimatologijo, zato tudi oni sodelujejo pri študiju meteorologije na FMF.

Sodelovanje z Uradom za meteorologijo ARSO

Katedra že vrsto let uspešno sodeluje z Uradom za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Že zaradi same narave vremenskih procesov in tvorb, ki so kontinentalnih razsežnosti, pa je jasno, da je raziskovanje na področju meteorologije vpeto tudi v mednarodne povezave.

Javnosti je verjetno najbolj znan rezultat mednarodnega sodelovanja slovenskih meteorologov iz Univerze v Ljubljani in Agencije za okolje pri razvoju modela za napoved vremena ALADIN. Ta se tudi v Sloveniji na Uradu za meteorologijo operativno vsakodnevno uporablja in njegovi javno dostopni rezultati so osnova za regionalno podrobne specifičnosti vsakodnevne napovedi vremena.

Seveda katedra sodeluje z ARSO tudi na drugih področjih – prav sedaj na primer pri razvoju operativnih orodij za modeliranje razširjanja onesnažil v ozračju.